[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Ko sem odprl vrata v akalnico, me je porogljivo po-
zdravil znani mi bolnik s hribov:
Dobro vam teknilo. Kosilo ni bilo kratko in slabo!
Tudi dolgo in dobro ne, ker se ga 0 e nisem dotaknil!
Do mraka je trajalo opravilo in razmi0 ljal sem, kako
naj razporedim obiske v mestu, da bi skoil 0 e pogledat
v bolnico k oni Starogorki, ki mi je zagrenila dan.
V vei mi je zaskoil pot oni bosopeti deek, ki me je
opodne spremljal v Staro goro, in zavpil proti meni ka-
kor z oitkom: Mama umira!
Kje jo imate?
Doma vendar! Hitite, jaz steem 0 e po duhovnega
gospoda.
Deek je zginil na ulico. Kmalu bi se bil opotekel, tako
me je presenetila zlove0 a novica, saj si nisem mogel
misliti, da je niso spravili v bolnico. Brez premi0 ljevanja
sem planil nazaj v stanovanje; ena mi je pomagala na-
gatiti veliko torbo in z njo otovorjen sem zdirjal na ko-
lesu proti Stari gori. Bila je e temna no, ko sem pri0 el
do starogorske poti, zakaj luna 0 e ni vz0 la. S kolesarsko
svetilko sem sreno na0 el novo hi0 ico na jasi sredi sta-
rogorske go0 e.
90
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Srea, da sem jo vzel s seboj, zakaj tista majhna, za-
kajena in smrdea petrolejka, ki so jo imeli, je svetila za
silo komaj seenj dale. Porodnica je leala nezavestna,
dihala je poredkoma in komaj vidno, ila se ji ni dala
otipati; babica je javkala, zakaj je ona tako nesrena, da
mora doivljati take strahote v svoji starosti; mo je slo-
nel na oknu in buljil v no. Poloaj je bil ve ko resen,
skorajda obupen.
Brez oitkov sem se lotil dela.
Muno ti0 ino, ki je vladala medtem v hi0 i in okoli nje,
je pretrgalo oblastno govorjenje pred hi0 o. Gospodar je
od0 el s svojo brleo luko svetit pred vrata. Po dalj0 em
rentaenju je prisopel po lestvi starej0 i gospod orja0 ke
postave, za njim je prilezel droben moiek s sveno
svetilko v roki. V pri0 lecih sem spoznal splo0 no znane-
ga in radi 0 egavosti priljubljenega vikarja stolne upni-
je.
Gospod vikar se je br razgledal po siro0 ini in opa-
ziv0 i me, epeega pred eno, ki jo je babica zagrnila z
okrvavljeno rjuho, je zauden vpra0 al: Zdravnik?
Sem.
Ali vi ali jaz! Oba ne moreva hkrati!
Za zdaj oba, preastiti! sem rekel, Sredi dela ne
morem pro, va0 e opravilo se pa tudi mudi.
ivi?
Za silo in komaj 0 e.
91
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Duhovnik in cerkovnik sta se odmaknila na drugo
stran postelje, kjer je slonela enina glava, jaz sem de-
lal na svojem mestu in hitel z delom. Kmalu sem dobil
krepkega deka na dan, ki pa je bil bled ko vosek in brez
znakov ivljenja. eni sem br vbrizgal 0 e nekaj zdravil,
gospodarja sem poslal po vejo posodo s toplo vodo.
Duhovnik je medtem porodnici podelil sveto posled-
nje olje po skraj0 anem obredu, nato je zmolil 0 e molit-
ve za umirajoe. Jaz sem babici pokazal, kako naj gne-
te in drgne porodnici telo, sam sem se lotil otroka, mu
0 istil ustka do golta in zael mahati z njim po zraku,
kakor je predpisano umetno dihanje za oivljanje novo-
rojencev.
Cerkovnik jo je tiho odkuril, duhovnik pa je 0 e 0 epe-
tal, menda molil in se ves bled odpravljal za cer-
kovnikom.
e enega zakramenta nam nujno treba preastiti,
sem rekel, kao mu otroka.
Gospodar je medtem prinesel 0 kaf s toplo vodo, ka-
mor sem posadil novorojenca in ga trepljal po prsih.
Duhovnik je naroil navadne pitne vode in mene pored-
no vpra0 al po imenu. Gospodar je prispel s korcem
vode; duhovnik je prijel za ro in prav poasi oblival
otroka, ki sem ga jaz mestil v topli kopeli, z besedami:
e si iv, Bogdan, te krstim v imenu Oeta in Sina in
92
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Svetega Duha. Tako, zdaj pa moram na zrak! Glas je
gospodu drhtel, odhajal je z negotovim korakom.
Nisem se utegnil zanimati zanj. Nenadno botrinjstvo
me je prevzelo, 0 e bolj zavzet je bil Bogdanek, ki je po
kratkem vzdihanju in stokanju krepko zajokal. Otroka
sem izroil babici in se obrnil k porodnici.
Leala je nepremino, kakor sem jo pustil, a njen veli
obraz se je oivljal in gubal skorajda v miren, zadovoljen
nasmeh, tudi polodprte oi so se zvedavo obraale na-
okoli.
Kako kaj, botrca? sem jo ogovoril.
Zakaj me dramite iz tako lepih sanj? je dahnila in
zamiala. ejna sem.
Kmalu je bila pri rokah skodela s kurjo juho, gosto ko
klej, saj se je kuhala e od jutra. Razredil sem jo z
vinom, ki je stalo v pisani majoliki, na voljo babici, ka-
kor je v vinskih krajih navada. Porodnica je hlastno po-
irala tisto brozgo, ki sem ji jo podajal po lici. Napra-
vili smo 0 e eno skodelo, ki jo je posrebala izmuena
ena naravnost iz posode, nato je nagnila glavo nazaj in
zaela presti kakor maka za pejo.
Porodnici sem 0 e potipal ilo, novorojencu prisluhnil,
kako diha, nato sem br pospravil svojo 0 aro in zlezel po
lestvi navzdol. Pred hi0 o me je akal duhovnik; cerkov-
nik je bil od0 el naprej.
93
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Izza vipavskih gor se je dvignil 0 ip; bilo je dobr0 no
svetlo. Gospod vikar je bil kakor zbegan in je eljno po-
izvedoval o stanju obeh kr0 enih du0 . Nato se je krep-
ko oddahnil: Hvala Bogu! e mene, starega robavsa, je
zgrabilo!
Poslovila sva se od gospodarja in 0 la po klancu navz-
dol. Meni je bilo po tako tekem delu tako prijetno v
milem jesenskem veeru, da bi bil najraj0 i vriskal, ko bi
ne bil tako skrajno ejen. Gospod vikar pa je stresa! z
glavo in godrnjal po furlansko ne vem kaj. Vse moje pri-
zadevanje, da bi starega 0 aljivca spravil v dobro voljo, je
bilo brezuspe0 no.
Pri0 la sva na cesto, kjer sta akala cerkovnik in voznik.
Vikar me je povabil k sebi v koijo. Vabilo sem odklonil,
ker sem imel kolo spravljeno v blinji hi0 i. e bolje! je
zamomljal gospod vikar in 0 iroko pljunil.
Preve sem bil zdelan, da bi mogel mirno spati. Zgo-
daj sem se dvignil in od0 el v Staro goro, ko se je dobro
zdanilo. Okoli hi0 ice in v njej je kar gomazelo in cvra-
lo; otro0 ka svojat, veinoma samosrajniki, je bila vsa
doma. Zagledav0 i me, so izginili kakor pi0 anci, ko se
pojavi skobec; zamrl je njihov krik in tru0 .
Na moj klic se je oglasil gospodar od zgoraj, e0 da
stree. Porodnica je sama slonela v postelji in srebala
kadeo se in di0 eo kavo. Spala je imenitno vso no, tudi
otroiek je bil priden. Odgrnil sem nekoliko staro kri-
94
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
lo, ki je bil v njem povit; dral se je zadovoljno in asih
zagodel kakor mrlj, e0 emu me moti0 ?
Skrb se je v meni polegla, a vzbudila se je veraj0 nja [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl freetocraft.keep.pl
Ko sem odprl vrata v akalnico, me je porogljivo po-
zdravil znani mi bolnik s hribov:
Dobro vam teknilo. Kosilo ni bilo kratko in slabo!
Tudi dolgo in dobro ne, ker se ga 0 e nisem dotaknil!
Do mraka je trajalo opravilo in razmi0 ljal sem, kako
naj razporedim obiske v mestu, da bi skoil 0 e pogledat
v bolnico k oni Starogorki, ki mi je zagrenila dan.
V vei mi je zaskoil pot oni bosopeti deek, ki me je
opodne spremljal v Staro goro, in zavpil proti meni ka-
kor z oitkom: Mama umira!
Kje jo imate?
Doma vendar! Hitite, jaz steem 0 e po duhovnega
gospoda.
Deek je zginil na ulico. Kmalu bi se bil opotekel, tako
me je presenetila zlove0 a novica, saj si nisem mogel
misliti, da je niso spravili v bolnico. Brez premi0 ljevanja
sem planil nazaj v stanovanje; ena mi je pomagala na-
gatiti veliko torbo in z njo otovorjen sem zdirjal na ko-
lesu proti Stari gori. Bila je e temna no, ko sem pri0 el
do starogorske poti, zakaj luna 0 e ni vz0 la. S kolesarsko
svetilko sem sreno na0 el novo hi0 ico na jasi sredi sta-
rogorske go0 e.
90
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Srea, da sem jo vzel s seboj, zakaj tista majhna, za-
kajena in smrdea petrolejka, ki so jo imeli, je svetila za
silo komaj seenj dale. Porodnica je leala nezavestna,
dihala je poredkoma in komaj vidno, ila se ji ni dala
otipati; babica je javkala, zakaj je ona tako nesrena, da
mora doivljati take strahote v svoji starosti; mo je slo-
nel na oknu in buljil v no. Poloaj je bil ve ko resen,
skorajda obupen.
Brez oitkov sem se lotil dela.
Muno ti0 ino, ki je vladala medtem v hi0 i in okoli nje,
je pretrgalo oblastno govorjenje pred hi0 o. Gospodar je
od0 el s svojo brleo luko svetit pred vrata. Po dalj0 em
rentaenju je prisopel po lestvi starej0 i gospod orja0 ke
postave, za njim je prilezel droben moiek s sveno
svetilko v roki. V pri0 lecih sem spoznal splo0 no znane-
ga in radi 0 egavosti priljubljenega vikarja stolne upni-
je.
Gospod vikar se je br razgledal po siro0 ini in opa-
ziv0 i me, epeega pred eno, ki jo je babica zagrnila z
okrvavljeno rjuho, je zauden vpra0 al: Zdravnik?
Sem.
Ali vi ali jaz! Oba ne moreva hkrati!
Za zdaj oba, preastiti! sem rekel, Sredi dela ne
morem pro, va0 e opravilo se pa tudi mudi.
ivi?
Za silo in komaj 0 e.
91
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Duhovnik in cerkovnik sta se odmaknila na drugo
stran postelje, kjer je slonela enina glava, jaz sem de-
lal na svojem mestu in hitel z delom. Kmalu sem dobil
krepkega deka na dan, ki pa je bil bled ko vosek in brez
znakov ivljenja. eni sem br vbrizgal 0 e nekaj zdravil,
gospodarja sem poslal po vejo posodo s toplo vodo.
Duhovnik je medtem porodnici podelil sveto posled-
nje olje po skraj0 anem obredu, nato je zmolil 0 e molit-
ve za umirajoe. Jaz sem babici pokazal, kako naj gne-
te in drgne porodnici telo, sam sem se lotil otroka, mu
0 istil ustka do golta in zael mahati z njim po zraku,
kakor je predpisano umetno dihanje za oivljanje novo-
rojencev.
Cerkovnik jo je tiho odkuril, duhovnik pa je 0 e 0 epe-
tal, menda molil in se ves bled odpravljal za cer-
kovnikom.
e enega zakramenta nam nujno treba preastiti,
sem rekel, kao mu otroka.
Gospodar je medtem prinesel 0 kaf s toplo vodo, ka-
mor sem posadil novorojenca in ga trepljal po prsih.
Duhovnik je naroil navadne pitne vode in mene pored-
no vpra0 al po imenu. Gospodar je prispel s korcem
vode; duhovnik je prijel za ro in prav poasi oblival
otroka, ki sem ga jaz mestil v topli kopeli, z besedami:
e si iv, Bogdan, te krstim v imenu Oeta in Sina in
92
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Svetega Duha. Tako, zdaj pa moram na zrak! Glas je
gospodu drhtel, odhajal je z negotovim korakom.
Nisem se utegnil zanimati zanj. Nenadno botrinjstvo
me je prevzelo, 0 e bolj zavzet je bil Bogdanek, ki je po
kratkem vzdihanju in stokanju krepko zajokal. Otroka
sem izroil babici in se obrnil k porodnici.
Leala je nepremino, kakor sem jo pustil, a njen veli
obraz se je oivljal in gubal skorajda v miren, zadovoljen
nasmeh, tudi polodprte oi so se zvedavo obraale na-
okoli.
Kako kaj, botrca? sem jo ogovoril.
Zakaj me dramite iz tako lepih sanj? je dahnila in
zamiala. ejna sem.
Kmalu je bila pri rokah skodela s kurjo juho, gosto ko
klej, saj se je kuhala e od jutra. Razredil sem jo z
vinom, ki je stalo v pisani majoliki, na voljo babici, ka-
kor je v vinskih krajih navada. Porodnica je hlastno po-
irala tisto brozgo, ki sem ji jo podajal po lici. Napra-
vili smo 0 e eno skodelo, ki jo je posrebala izmuena
ena naravnost iz posode, nato je nagnila glavo nazaj in
zaela presti kakor maka za pejo.
Porodnici sem 0 e potipal ilo, novorojencu prisluhnil,
kako diha, nato sem br pospravil svojo 0 aro in zlezel po
lestvi navzdol. Pred hi0 o me je akal duhovnik; cerkov-
nik je bil od0 el naprej.
93
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Izza vipavskih gor se je dvignil 0 ip; bilo je dobr0 no
svetlo. Gospod vikar je bil kakor zbegan in je eljno po-
izvedoval o stanju obeh kr0 enih du0 . Nato se je krep-
ko oddahnil: Hvala Bogu! e mene, starega robavsa, je
zgrabilo!
Poslovila sva se od gospodarja in 0 la po klancu navz-
dol. Meni je bilo po tako tekem delu tako prijetno v
milem jesenskem veeru, da bi bil najraj0 i vriskal, ko bi
ne bil tako skrajno ejen. Gospod vikar pa je stresa! z
glavo in godrnjal po furlansko ne vem kaj. Vse moje pri-
zadevanje, da bi starega 0 aljivca spravil v dobro voljo, je
bilo brezuspe0 no.
Pri0 la sva na cesto, kjer sta akala cerkovnik in voznik.
Vikar me je povabil k sebi v koijo. Vabilo sem odklonil,
ker sem imel kolo spravljeno v blinji hi0 i. e bolje! je
zamomljal gospod vikar in 0 iroko pljunil.
Preve sem bil zdelan, da bi mogel mirno spati. Zgo-
daj sem se dvignil in od0 el v Staro goro, ko se je dobro
zdanilo. Okoli hi0 ice in v njej je kar gomazelo in cvra-
lo; otro0 ka svojat, veinoma samosrajniki, je bila vsa
doma. Zagledav0 i me, so izginili kakor pi0 anci, ko se
pojavi skobec; zamrl je njihov krik in tru0 .
Na moj klic se je oglasil gospodar od zgoraj, e0 da
stree. Porodnica je sama slonela v postelji in srebala
kadeo se in di0 eo kavo. Spala je imenitno vso no, tudi
otroiek je bil priden. Odgrnil sem nekoliko staro kri-
94
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
lo, ki je bil v njem povit; dral se je zadovoljno in asih
zagodel kakor mrlj, e0 emu me moti0 ?
Skrb se je v meni polegla, a vzbudila se je veraj0 nja [ Pobierz całość w formacie PDF ]